Po tem, ko sem šla lani prvič na Roblek, je to kmalu postal moj najljubši tekaški cilj.
Vstanem malo pred peto. Do Drage z avtom prišibam v četrt ure. Če se preveč ne obiram, sem do službe, ki naj bi jo začela ob osmih, že nazaj. Kaj hočeš lepšega?
Krst sem doživela 20. novembra. Tako se spomnim - Rajeta sem klicala po telefonu in ga spraševala za pravo pot.



















Že dolgo hodim na Roblek le na sončne vzhode ali zahode. To me je čisto očaralo - začaralo. Kajti, le ob takem času sva z Dikom tam gori - v objemu narave, čisto sama!
Verjetno se še nismo srečali, kajne.